Vsi potapljači poznamo legendarni stavek, prosim te ne umri, če si nisi kupil naredil ali ukradel  masko.....jaz bi tukaj dodal še Cage diving. In kaj sploh je Cage diving? To je potapljanje v kletki, medtem ko okoli tebe krožijo in te hočejo pojesti morski psi oz. Veliki beli morski pes, Great White, Carcharodon carcharias.

 

Ko sem bil pred petimi leti prvič v Južno afriški republiki, sem imel priložnost malo povohati zadevšno, samo malo, ker morskega psa ni bilo oz. smo ga videli nekaj kratkih sekund samo z barke. To pot sem se oborožen z izkušnjami in evri ponovno odpravil poskusiti srečo. Ker trenutno delam v JAR, imam to prednost, čas, da si lahko izberem tapravo vreme in mesec. In kje je meseca maja najboljše mesto za to v JAR? To je otok Dyer Island oz. preliv med otokoma Dyer Island in Gayser rock, tako imenovana Shark Alley, a glede na stevilo tjulnjev (menda jih je 60.000) bi lahko prelivu rekli tudi Mctjulenj. Do otoka vozijo iz vasice Kleinbaai, približno 150km severno od Capetowna.

V Kleinbaaiu ponuja svoje usluge osem dive centrov, izbral sem najboljšega »Shark diving unlimited«, ki ga vodi skupaj z ostalimi člani družine, svetovno znani Mike »Sharkman« Rutzen, eden redkih, ki se potaplja z velikimi belimi zunaj kletke. Potapljaški dan se začne ob sedmih zjutraj z zajtrkom v dive centru, med katerim, vrtijo filme o morskih psih. Med drugimi smo videli tudi še neobdelano verzijo filma Mikovega nočnega potopa z velikim belim. Sledil je obvezen brifing, kjer vse razložijo kako in kaj, nato se nas je sedemnajst navdušencev odpravilo ene 300m stran v pristanišče kjer nas je že čakala njihova barka »Barakuda«.

Do otoka ni daleč, kakšnih 10minut vožnje. Še dobro se nismo zasidrali, že je bil tu naš prvi veliki beli morski pes. Posadka opravlja vse na visokem nivoju in v hipu je bila v vodi kletka in prva skupina potapljačev. Tu prakticirajo "breath holding dive", lepo klečiš na nekakšni prečki v kletki in ko ti zakličejo "divers down", globoko zajameš sapo se potopiš, gledaš, slikaš ali snemaš morske pse ki plavajo mimo, lahko te je pa samo strah.

Velike bele privabljajo z ribjo glavo na vrvi, ki jim jo mečejo pred nos in vodijo do kletke k potapljačem. Tak način potapljanja je kar zopern, vsaj če hočeš kaj dobro posneti. Časa da bi kaj zumiral ali popravljal nastavitve na kameri enostavno ni, saj se belčki zadržujejo v vidni okolici kletke kratkih 10 sekund. Mogoče imamo snemalci prednost pred fotografi, ker nam ni potrebno kaj veliko nastavljati na kameri. Pač prižgeš kamero in posnameš vse kar priplava mimo.

No končno je prišel na vrsto moj potop, umiril sem se in pripravil na nekaj mojih najveličastnejših minut odkar se potapljam. Ko sem zaslišal, "divers down" sem globoko zajel sapo, se potopil, prižgal kamero in začel snemati. Mimo nas so plavali in se nam približevali veliki beli morski psi. Kaj reči? Z eno besedo fantastično! Snemal sem kot obseden in kar prehitro je minil naš čas potopa. Zamenjala nas je druga skupina. Čas med dvema potopoma sem izkoristil za nadvodne posnetke. Ker imam v zadnjem času, poleg kamere še fotoaparat, se je kar težko odločiti ali snemati ali slikati, ja tako je to. Več kot imaš opreme, bolj je zapleteno.

Prvi dan smo se v krasnem vremenu brez oblačka in valov potopili dvakrat in videli osem različnih velikih belih. Nasljednji dan se je vreme malo poslabšalo, dvignili so se valovi, zato nas je metalo po kletki kot lutke, še posebno mene ker se lahko držim samo z eno roko, druga drži kamero. Očitno morskih psov vreme ne moti zato mi je  vseeno uspelo narediti nekaj lepih posnetkov.

Tako dva dneva cage divinga sta za mano, občutki pa še počasi prihajajo skozi misli in obdelavo videa.. Pravzaprav, morskega psa pod vodo sploh nisem videl, vse je bilo skozi oko kamere. Naj koncam z misljo začetka: "prosim te dragi sopotapljač, sopotapljačiča, ne nehaj se potapljati, dokler ne okusiš občutkov ob cage divingu!"

 

 

Še video:

 

Lp, Marjan